Splošno o Domoznanskem oddelku
Domoznanska dejavnost
Posebne zbirke
Starejše in dragoceno gradivo
Kratka zgodovina Domoznanskega oddelka
   
     
Splošno o Domoznanskem oddelku    
Domoznanski oddelek  je samostojna enota znotraj knjižnice, ki pridobiva, hrani, obdeluje domoznansko gradivo in posreduje domoznanske informacije za 16 občin na območju Spodnjega Podravja.

Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah nam nalaga, da kot območna knjižnica skrbimo tudi za koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva na področju občine Ormož.

Novejšo dejavnost oddelka predstavlja bibliografska obdelava člankov in sestavnih delov iz periodičnega tiska ter monografij  v knjižnično-informacijskem sistemu COBISS.

Poleg rednega dela opravljamo bibliopedagoško dejavnost, raziskovalno in publicistično dejavnost, sodelujemo pri domoznanskih projektih ... Z namenom popularizacije domoznanske dejavnosti pripravljamo domoznanske razstave in prireditve. Pri delu sodelujemo ter se povezujemo z različnimi institucijami v lokalnem in širšem slovenskem prostoru.

Domoznanski fond obsega kakih 70.000 enot gradiva (monografske in serijske publikacije), ki se nahajajo v prostorih oddelka, v dveh depojih na Študijskem oddelku in v posebnih zbirkah.

Poleg domoznanskega gradiva sodijo v oddelek:
  • zbirka raritet,
  • zbirka stare periodike,
  • osebne zapuščine dr. Štefke Cobelj, Iva Arharja, Ivana Potrča, Jožeta Gregorca in Alfreda Bradača.
Domoznanski oddelek v slikah .

Dostopnost in uporaba gradiva
Uporaba gradiva poteka izključno preko bibliotekarja v čitalnici oddelka in se ne izposoja na dom.

Starejše gradivo retrospektivno vnašamo v elektronsko bazo podatkov in je delno že dostopno v elektronskem katalogu COBISS, delno pa preko abecedno-imenskega in stvarnega listkovnega kataloga, ki se nahajata na oddelku.

Za rokovanje in preslikavanje dragocenega in starega gradiva veljajo posebne omejitve; oboje poteka v dogovoru z bibliotekarjem.
  Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Domoznanski oddelek
Prešernova 33-35
2250 Ptuj
SI-Slovenija

tel.: 771 48 06       
faks: 771 48 48

Vodja oddelka
Petrovič Mira

Zaposlena v oddelku
Zmazek Melita











Dalmatinova biblija (1584)
Na vrh    
     
Domoznanska dejavnost
Domoznanstvo je po definiciji veda, ki raziskuje, proučuje in opisuje določeno geografsko oz. upravno območje.

V knjižnicah je to posebna dejavnost, ki obsega zbiranje, obdelavo in hranjenje knjižničnega gradiva za  območje, ki ga knjižnica pokriva, in ki nam govori o zgodovinskem, geografskem, etnološkem ter družbenem in kulturnem utripu tega območja v preteklosti in danes. 

V domoznanske zbirke uvrščamo:
  • gradivo, ki vsebuje podatke o določenem območju in ljudeh,
  • gradivo, katerega avtorji izhajajo z določenega območja ali so z njim kako drugače povezani,
  • gradivo, ki je bilo izdano na določenem območju.
Domozanske zbirke vsebujejo raznovrstno gradivo:
  • knjige,
  • časopisje,
  • rokopise,
  • notno gradivo,
  • kartografsko gradivo,
  • slikovno  gradivo (fotografije, razglednice),
  • videoposnetke in zvočne posnetke,
  • polpublicirano gradivo: diplomske, magistrske naloge, doktorske disertacije, raziskovalne naloge, kataloge založnikov in podjetij, poročila s konferenc, brošure, ipd.
  • drobne tiske: prospekte, plakate, vabila, ipd.
Na vrh
 
Posebne zbirke
Domoznanski oddelek hrani osebne zapuščine nekaterih znanih ptujskih osebnosti. Med njimi so najobsežnejše zbirke:
  • dr. Štefke Cobelj (PDF, 25 KB), ki je bila pridobljena leta 1989 in šteje 3.053 enot gradiva,
  • Iva Arharja (PDF, 25 KB), ki je bila pridobljena leta 1993 in šteje 12.304 enot gradiva,
  • Ivana Potrča (PDF, 43 KB), ki je bila pridobljena leta 1998 in šteje 2.292 enot gradiva.
Zapuščine so formirane v posebne zbirke in obsegajo tako knjižno kot drugo arhivsko gradivo (rokopisi, osebni dokumenti, fotografije, korespondenca ipd.). Za študijske namene so na voljo v čitalnici oddelka. 

Knjižno zapuščino Ivana Potrča smo leta 2007 preuredili in preselili v študijsko sobo v drugem nadstropju knjižnice. Nekatere starejše tiske smo dali vezati. Zbirko smo v celoti vnesli v knjižnično-informacijski sistem COBISS. Ob otvoritvi Potrčeve spominske sobe  4. oktobra 2007, smo natisnili tudi publikacijo Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici (PDF, 4 MB). Publikacija je v elektronski obliki dostopna tudi v Digitalni knjižnici Slovenije, v tiskani obliki pa v vseh oddelkih knjižnice.
Na vrh
 
Starejše in dragoceno gradivo    
Knjižnica Ivana Potrča se lahko posebej pohvali z bogato zbirko knjižnih dragocenosti. Jedro  tvorijo  fond iz knjižnice Muzejskega društva ter gradivo iz različnih zasebnih, društvenih, šolskih in samostanskih knjižnic, ki so na Ptuju in v okolici delovale pred 2. sv. vojno; gradivo je prevzela takratna Študijska knjižnica ob svoji ustanovitvi leta 1948. Zbirke so se skozi desetletja bogatile in dopolnjevale z nakupi in darovi ter sodijo danes med najdragocenejše v Sloveniji.

Z namenom, da bi širši javnosti predstavili to bogato kulturno dediščino ter opozorili na vlogo knjižnice tudi kot hraniteljice pisnih dragocenosti,  vsako leto pripravimo večjo tematsko razstavo.
 
Homannov šolski atlas (1746)
Na vrh    
     
Kratka zgodovina Domoznanskega oddelka
Zbiranje in sistematično hranjenje zgodovinskih in narodopisnih spomenikov ima na ptujskem stoletno tradicijo. Tovrstna prizadevanja nekaterih ptujskih veljakov so obrodila sadove že leta 1893 z ustanovitvijo Muzejskega društva, ki je nastalo  z  željo po raziskovanju, zbiranju in ohranjanju spomenikov kulturne dediščine ptujskega območja.

Muzejsko društvo s svojimi zbirkami predstavlja temelj, na katerem so se po drugi svetovni vojni razvile  tri ptujske kulturne ustanove: knjižnica, arhiv in muzej. V okviru naše knjižnice uresničevanje nalog, ki si jih je zadalo Muzejsko društvo že ob ustanovitvi, nadaljuje Domoznanski oddelek.

Domoznanska dejavnost je od ustanovitve leta 1948 potekala v okviru Študijske knjižnice, od leta 1958 pa kot dejavnost Študijskega oddelka Ljudske in študijske knjižnice (LIŠK).

Največje zasluge za to, da se je ptujsko domozanstvo razvijalo in doseglo visoko raven, imata bibliotekarja: Andrej Kovač, ki je bil zaposlen v Študijski knjižnici med leti 1949 in 1960 ter Jakob Emeršič, ki je delo domoznanca v LIŠK opravljal od leta 1967  pa vse do upokojitve leta 2003.

Kljub dolgoletni tradiciji domoznanske dejavnosti se je Domoznanski oddelek kot  samostojna enota knjižnice formiral šele leta 1994.

Domoznanski fond se je po selitvi knjižnice v Mali grad leta 2000 tudi fizično ločil od študijskega in se nahaja v tretjem nadstropju glavne knjižnične stavbe.
Na vrh