Ime rože

“Pošasti obstajajo, ker so del božjega načrta, in v samih groznih potezah pošasti se razkriva
Stvarnikova moč.”
Ime rože je svojemu avtorju kmalu po izidu leta 1980 prineslo svetovno slavo. Film, v katerem je
zaigral Sean Connery in je bil po knjižni predlogi posnet nekaj let kasneje, je razvpitost srednjeveške
kriminalke le še povečal. Ime rože ni roman, ki bi prepričal z vratolomno akcijo, ampak z mojstrsko
napisano zgodbo, ki bralca ovije v prepovedane skrivnosti “temačnega” srednjega veka. Dogajanje je
postavljeno v benediktinski samostan, kjer v 14. stoletju, skrita pred posvetnim, biva majhna skupina
menihov. Varna monotonost njihovega vsakdana se hipoma konča, ko globoko pod oknom labirinta
samostanske knjižnice najdejo truplo brata knjižničarja. Za pomoč pri iskanju resnice o nepojasnjeni
smrti opat prosi gosta samostana, genialnega brata Viljema iz Baskervilla. Ko prvi žrtvi sledijo še
ostale, pretresena meniška skupnost vse upe, da bodo tragični dogodki pojasnjeni, položi na Viljema.
Ta pretanjeno povezuje namige in plast za plastjo odstira zlovešče skrivnosti, ki so našle zavetje za
debelimi samostanski zidovi. Eco je izjemno zlil poznavanje srednjeveške literature in filozofije z
detektivsko zgodbo. Bralca že z uvodno stranjo priklene v klavstrofobično okolje samostanske
skupnosti, ki v strahu za svoje življenje niha med šibkostmi uma in telesa ter sodbo svojega stvarnika.
So nasilno končana življenja človeško delo ali božja kazen za nečisto življenje? Potovanje po labirintu
skrivnosti, središče katerega je samostanska knjižnica, bralca drži v primežu, vse dokler se konopec
nepojasnjenega ne razplete.

Avtor: Umberto Eco
Založba: Mladinska knjiga, 2011
Prispeval: Gregor Korošec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj