Normalni ljudje

»Vsa ta leta sta bila kot rastlinici, ki si delita isto zaplato prsti, se zraščata ena okoli druge in se
zvirata v nemogoče položaje, da bi druga drugi naredili prostor.«
Sally Rooney, pisateljica mlajše generacije, je z romanom Normalni ljudje potrdila svojo ustvarjalno
veščino z osvojenimi številnimi nagradami, med drugim za irski roman leta, deležen je bil tudi
nominacije za Bookerjevo nagrado. Sledimo neobičajni vezi med Marianne in Connellom, ki se prične
spletati v srednješolskih letih. Ona je samotarka, on priljubljen med sošolci, vendar obremenjen z
mnenjem okolice, zato prekine odnos, ki sta ga dotlej skrbno čuvala zase. V času študija se njune poti
ponovno križajo, vodijo vzporedno, harmonično, nato se spet oddaljijo, ob vzajemni privlačnosti pa
sta venomer omahljiva v priznavanju resnejšega razmerja. Pripoved ne teče kronološko, vračanje v
preteklost namreč pojasnjuje igro zbliževanja in ločevanja. Prijateljstvo med Marianne in Connellom
kljub nekaterim nesporazumom ostaja neomajno ter zanju pomembna opora. Glavna protagonista
sta namreč intelektualca, blesteča študenta, hkrati pa polna dvomov o lastni vrednosti. Psihološki
portreti odstirajo občutek samote, odtujenosti in negotovosti. Mariannine rane iz otroštva se še
poglabljajo z nezdravimi družinskimi odnosi in zgrešeno izbiro partnerjev, Connellova težnja po
družbeni potrditvi ne prinese notranje izpolnitve. Vedno znova pa v skupni bližini čutita spokojnost,
svobodo, takrat sta namreč pristna in brez ponarejanja kažeta svoj pravi obraz. Združena sta v
»zaščitni opni«, do koder ne pride zunanji svet, med njima takrat vlada občutek popolne zaupnosti in
varnosti. Branje priporoča tudi revija Guardian, ki je delo kot bodočo klasiko uvrstila na seznam 100
najboljših knjig 21. stoletja.

Avtor: Sally Rooney
Založba: Mladinska knjiga, 2019
Prispevala: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj